O zavetniku

Župnija Vrhnika ima za zavetnika spreobrnjenje svetega Pavla, kar je edinstven in globoko pomenljiv izbor. Namesto da bi izbrali samega svetnika, Cerkev poudarja ključni trenutek njegovega življenja – radikalno spreobrnjenje na poti v Damask. Ta dogodek ni le osebna preobrazba, ampak temeljni mejnik v zgodovini Cerkve, ki kaže, kako Bog lahko iz najhujšega sovražnika naredi največjega oznanjevalca evangelija.

Sveti Pavel, rojen kot Savel iz Tarza okoli leta 5–10 po Kristusu, je bil Jud iz diaspore, rimski državljan in goreč farizej. Vzgajal se je v strogem judovskem izročilu, študiral je pri slavnem Gamalijelu v Jeruzalemu in bil prepričan, da je nova sekta Jezusovih učencev največja grožnja pravi veri. Zato je postal eden najagresivnejših preganjalcev zgodnje Cerkve. Prisostvoval je kamenjanju diakona Štefana, vdiral v hiše, aretiral moške in ženske ter jih vlekel v ječo (Apd 8,1–3; 9,1–2). Njegova vnema je bila fanatična – hotel je iztrebiti »pot« (kakor so takrat imenovali krščanstvo).

Vse se je spremenilo na poti v Damask. Savel je dobil pooblastilo, da aretira kristjane tudi tam. Nenadoma ga je obsijala svetloba z neba, padel je na tla in slišal glas: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Ko je vprašal: »Kdo si, Gospod?«, je odgovor prišel: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš« (Apd 9,4–5). Ta trenutek ni bil le vizija, ampak osebno srečanje z vstajenim Kristusom. Savel je oslepel, tri dni ni ničesar jedel ali pil, v molitvi in postu je doživljal notranji pretres. Bog je nato poslal Ananija, da ga ozdravi in krsti. Od takrat naprej Savel postane Pavel – apostol narodov.

Spreobrnjenje sv. Pavla ni bilo le sprememba mnenja ali moralna preobrazba. Bilo je teološko in eksistencialno prevračanje: od zanašanja na lastna dela in postavo do popolnega zaupanja v milost križanega in vstalega Kristusa. Pavel je kasneje pisal: »Živim, a ne več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,20). Ta skrivnost je postala srce njegovega oznanjevanja – evangelij je zastonjska Božja ljubezen, ki doseže tudi največje grešnike. Po spreobrnjenju je Pavel preživel leta v Arabiji in Damasku v pripravi, nato pa začel tri velika misijonska potovanja po Mali Aziji, Grčiji in nazadnje v Rim. Ustanovil je številne skupnosti, napisal 13 pisem Nove zaveze in postal »apostol poganov«.

Za župnijo Vrhnika je izbor prav spreobrnjenja kot zavetnika zelo pomenljiv. Spominja vernike, da nihče ni predaleč od Božjega usmiljenja. Tudi če je nekdo nekoč nasprotoval veri, jo preganjal ali živel daleč od nje, lahko Bog v trenutku naredi novo stvar. Meč v logotipu župnije (z ročajem v obliki križa) simbolizira prav to: Pavlova nekdanja »sabla« preganjanja je postala križana Božja beseda, ki prebada srca z resnico in ljubeznijo (Hebr 4,12). Ščit okoli meča pa varuje to novo življenje v Kristusu.

Praznik spreobrnjenja sv. Pavla praznujemo 25. januarja. Je čas milosti za osebno spreobrnjenje, za opuščanje starih navad in odpiranje Kristusovemu klicu. V Vrhniki ta zavetnik spodbuja skupnost k pogumnemu oznanjevanju evangelija in hkrati k trdni obrambi vere pred vsemi oblikami nasprotovanja. Pavel nas uči, da je prava moč v šibkosti, ki jo Bog spreminja v zmago – kakor je iz preganjalca naredil največjega misijonarja.