sv. Jakob – Blatna Brezovica

Blatna Brezovica, razpotegnjeno gručasto naselje, leži na slemenu nizkega barjanskega osamelca, ki se dviga 28 m nad barjansko planjavo. Z arheološkimi najdbami dokazana prisotnost človeka na tem prostoru sega daleč v prazgodovino, naselje pa se v pisnih virih prvič omenja leta 1496 kot Bresawitz oz. Wresawitz. Prva omemba cerkve je nekoliko kasnejša – sega v leto 1526. Po ljudskem izročilu so cerkev postavili bistriški menihi in jo posvetili svetemu Jakobu starejšemu.

Cerkev je obrnjena proti vzhodu. Stoji sredi pokopališča, obdanega z zidano ograjo, del katere je še ostanek taborskega obzidja. Dolga je 20,95 in široka 7,16 metra. Prezbiterij je bil postavljen ok. l. 1650, ladja pa je v osnovi še gotska, vendar je bila kasneje povišana in predelana. Današnje stanje je posledica prezidave iz srede oz. druge polovice 18. stoletja, kar najverjetneje označuje letnica 1771 nad slavoločno steno v ladji.

Zvonik je prizidan k zahodni steni cerkvene ladje. Z dvema zidcema je razčlenjen v tri enake pasove, v zadnjem so na vsaki strani dvojne line. Streha je baročna z baldahinom in čebulastim zaključkom. Iz zvonika se oglašajo trije bronasti zvonovi, najmanjši je težak 286, največji pa 569 kg. Prvotne zvonove so pretopili v času prve svetovne vojne.

Vhod v cerkev poteka skozi lopo v pritličju zvonika. Skozi vhodna vrata, ki nosijo letnico 1884, se po dveh stopnicah spustimo v 10,62 dolg in 5,65 metrov širok ladijski prostor. Vzdolžni steni ladje členita po dve pravokotni okni in trije nizki in ozki pilastri, ki nosijo sosvodnice ladijskega oboka. Nad vhodom je dvignjen pevski kor, na nasprotni strani ladje pa se prostor prek polkrožne slavoločne stene odpira v ožji prezbiterij pravokotnega tlorisa s prirezanimi ogli. Na vsaki vzdolžni strani ima prezbiterij po eno okno, dva pilastra ter prekinjen profiliran venčni zidec, na desni je prizidana nizka zakristija. Strop prezbiterija sloni na štirih sosvodnicah, teme krasi štukiran medaljon s podobo sv. Duha. Vsa notranjščina je bila ornamentalo poslikana leta 1925. Stene so bile med zadnjo obnovo prebeljene, le dekoracija na podločju slavoloka je ohranila izvirno obliko.

Glavni leseni oltar je bil postavljen l. 1753 in bil nato še dvakrat obnovljen, prvič l. 1833 in drugič 1884. Osrednji del oltarja zavzema niša s sv. Jakobom, ki ga spremljata na levi sv. Janez Evangelist in na desni sv. Andrej. V atiki je umeščena kiparska skupina Sočutne, ob straneh sv. Peter in Pavel in na robovih dva angela z Arma Christi: levi drži klešče, desni pa šopek žebljev, ki so jih vojaki s kleščami izvlekli iz Kristusovih ran. Oltar je izdatno okrašen z bujnimi cvetličnimi šopki v vazah, stranskimi nabranimi draperijami, pozlačenimi kapiteli ter drugim baročnim okrasjem. Celota je bogato polihromirana v imitaciji marmorja.

Stranska oltarja sta v ladji naslonjena ob slavoločno steno. V levem oltarju je v niši kip sv. Ane, ki uči Marijo brati, ob straneh sta sv. Marjeta in sv. Barbara, v atiki pa sv. Tomaž s sulico. V desnem oltarju je v niši kip priljubljene kmečke svetnice sv. Notburge s srpom, ob straneh stojita sv. Miklavž in sv. Valentin, v atiki pa kip vstalega Kristusa. Oba stranska oltarja krasijo še po dva klečeča angela v atiki, cvetlične vaze, stranske draperije, angelske glavice in drugo baročno okrasje. Kakor glavni oltar krasi tudi stranska pisana marmorna polihromacija in pozlata.

Viktor Steska poroča, da je po potresu 1895 oltarje prenovil Jernej Trnovec.

V zadnjem obdobju je bila cerkev z opremo vred povsem obnovljena. Leta 1983 je bila elektrificirana, urejeno je bilo električno zvonjenje, ki je sedaj že tudi avtomatizirano. Z novo kritino in obnovljeno zunanjo fasado je dobila trpežnejšo preobleko. Urejena je bila zunanja drenaža in nato izpeljana še obnova notranjščine cerkve. Sveže barve sten, nova ali obnovljena oprema (klopi, sakralni predmeti, lestenci) in povsem obnovljeni oltarji so zaključni akordi simfonije povezanosti vaščanov z izročilom svojih prednikov.

Avtorja besedila: Alojz Kolenc in Tomaž Miško