V nedeljo, 30. avgusta 2026, je Župnijska karitas Vrhnika v župnijski cerkvi sv. Pavla organizirala »Dan služenja«. Namenjen je bil ostarelim, bolnim in invalidnim osebam.
Glavni dogodek dneva služenja je bila sv. maša, ki jo je daroval župnik gospod Mohor Rihtaršič. Že v uvodnem nagovoru je poudaril, da je to poseben dan, namenjen predvsem tistim, ki ne morejo vsako nedeljo k sv. maši. Ostareli, bolni in invalidni rabijo božji blagoslov, da bi lažje prenašali svojo bolečino. Dovoliti morajo, da Jezus vstopi v njihova življenja in jim pomaga nositi križe življenja ter hoditi za njim. Tudi sami moramo vzeti svoj križ na rame in hoditi za Jezusom.
Gospod župnik je pridigo navezal na Jezusove besede učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« Ta osrednja misel nedeljskega evangelija je temelj naše vere. Velikokrat prihaja do neskladja med našimi željami in Božjim načrtom. Zato naj bo Jezusovo povabilo »hodi za menoj« osnovno vodilo v našem življenju. Bolni in trpeči so zgled, kako je treba vsak dan vzeti križ na rame. V trpljenju so vedno bolj podobni Jezusu, saj je to pot ljubezni. Kristjan mora prepoznavati Božji glas in živeti po njem, čeprav zato večkrat doživi nerazumevanje.
Gospod župnik je prisotne povabil k prejemu zakramenta bolniškega maziljenja. Bolniško maziljenje podeli posebno milost kristjanu, ki ima težave, povezane s hudo boleznijo ali starostjo. Blagoslovil je sveto olje, s katerim je tiste, ki so pristopili, mazilil na čelo in na roki. Namen maziljenja je, da bi se oklenili Jezusa in se ne bi bali križa. Sveto bolniško maziljenje sta podelila gospod župnik in gospod kaplan.
Sveto mašo je obogatila velika skupina ministrantov in župnijska mladinska glasbena skupina. Ob spremljavi kitare so pesmi napolnile polno cerkev. Da so pri sv. maši sodelovali tudi stanovalci Doma upokojencev, gre zahvala skavtom, ki so jih pripeljali z vozički.
Po sveti maši smo se zbrali na župnijskem dvorišču. Tu so sodelavke Karitasa pripravile pogostitev z dobrotami, ki so jih spekle dobre gospodinje. Ob nežnem glasu citer, na katere je igral gospod Peter Perše, se je razvil prav prijeten pogovor.
