Vsakemu je znano in dobro sam pri sebi ve, da pridejo trenutki v življenju, ko obstojimo malo izgubljeni, brez moči in dostikrat tudi osamljeni. Taki trenutki so neizogibni, ni nam vedno vsaka minuta postlana s cvetjem. Sleherni od nas pa se na svojstven način spoprime z lastno šibkostjo in jo poskuša premostiti. Včasih se naključno nekdo ali nekaj nekje pojavi, ki nas morda tudi nezavedno motri in da še kaj več kot le pozabo in rešitev problema.

Tako sem sama nekaj časa nazaj naletela na prav poseben sadež navdiha v pisani obliki z naslovom Koliba. Morebiti je že kdo slišal za to delo. To je knjižna uspešnica pisatelja Williama Paula Younga in ena izmed najbolj prodajnih knjig v ZDA leta 2007. Podrobnega opisa ne bom podala, morda le izročila malo svojega navdušenja ob prebiranju knjige. Samo delo si sama pravzaprav nisem izbrala, pač pa mi ga je priporočila mati. Ker je bila ob vsem tem tako viharno navdušena, sem se lotila branja. Delo bi razdelila na dva dela, in sicer prvi je bolj temačen in hkrati napet, metem ko je drugi pravo razsvetljenje, balzam za dušo bralca. Zgodba govori o obupani oziroma izgubljeni duši, ki se sreča s Sveto Trojico. Svetopisemske osebe, postavljene v današnji čas in prostor. Kako zanimivo! Vsak hočeš nočeš ima neke vrojene podobe Boga, in četudi priznavamo sintagmo »Kar rečemo o Bogu, reče človek«, ki naznanja našo dejansko nevednost, nas tukaj te dobesedne izgovorjene možnosti razburkajo in vlijejo novo znanje.

Ponovno se moramo zavedati, kako majhni  in ozkogledni smo, a hkrati koliko moči in navdiha imamo, da razširimo svoje obzorje in pustimo lastni Božanskosti na plano. Resda je knjiga naletela na nekaj kritik s strani Cerkve v ZDA in je s teološkega vidika rahlo 'drugačna', pa je knjiga pravo razvedrilo in zdravilen čaj za vse, ki se zavedate, da smo majhni in omejeni s stereotipi in predsodki. Če niste pripravljeni odtrgati del ukoreninjenega mnenja in lastne ideologije, potem morda ni to literatura za vas. Navsezadnje smo ljudje bitja besede, in to kar vsrkamo vase, je prepuščeno samo nam samim.