sv. Lenart – Stara Vrhnika
Goduje 6. novembra
Žegnanje na Binkošti – binkoštna nedelja, sv. maša ob 10.00
Sveti Lenart je zavetnik jetnikov in običajno ga upodabljajo z razbitimi verigami, ker mnogim nedolžnim jetnikom izprosil prostost. Časte ga tudi za zavetnika živine, zlasti konj. Umrl je leta 559 kot opat v Noblacu. Njegovo češčenje v 12. stol. prišlo iz Francije v Nemčijo, zlasti na Bavarsko, od tam pa tudi k nam.
Pri nas je sv. Lenart tudi vremenjak. Slovenski vremenski pregovor pravi: »Kakršno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča.«
Zgodovina
O cerkvi, ki jo najprej omenja protokol cerkvenih dragocenosti, pravi Albrehtova topografija, da je bila sezidana 1. 1530., kar bi odgovarjalo tlorisu. Vsekakor pa je bila to že druga cerkev na tem mestu.
Opis
Zunanjost Cerkev stoji sredi vasi, obdana od pokopališkega obzidja. Dolga je 15,10 m, široka 8,59 m. Pred zvonikom, ki je vzidan v pročelno steno ladje, stoji lopa na dveh stebrih, s trikotnim čelom. Spodaj štirikoten, preide zvonik v višini lopine strehe v šesterostranega. Je nerazčlenjen, line dve dvojni, ostale preproste. Podstrešni zidec se nad kazališči polkrožno dviga. Streha se v strmi valoviti liniji pne do šesterostrane, na oglih ojačene predele, na kateri je baldahin, nošen od šestih volut, ki oklepajo zvonaste odprtine. Baldahinova konkavna streha se ojači v čebuljo z vitkim zaključkom; jabolko, križ. Ladja ima po dve visoki polkrožni okni. S štirimi stranicami desetero kotnika zaključeni prezbiterij je nekoliko ožji od ladje. Obe okni sta visoki, polkrožni, dvoje je zazidanih. K prezbiteriju desno je prizidana zakristija. Streha zvonika je iz pločevine, ostala iz opeke. Notranjost Ladja je dolga 7.94 m, široka 6.58 m. Pri vhodu kor na dveh stebrih, nad njim lok, ki odgovarja 3.44 m širokemu slavoloku. Iz štirih parov dvojnih pilastrov in iznad lokov rastejo sosvodnice, ki nosijo banjasti svod z medaljonom v sredi. Prezbiterij je dolg 5.47 m, širok 5.06 m. Sosvodnice nosijo svod: vzdolžno pol kupolo. Barokizacija cerkve, nastale v tlorisu verjetno v 16. sto1., je bila izvršena sredi 18. sto1. Oprema Glavni oltar. Marmor. Nad novejšo pravokotno menzo predela z lizeno ob strani. Ob polkrožni niši barvast okvir; steber, kip. Ogredje. Na ogredju voluti z angeljema. Atika je pomaknjena v ozadje, v njej je doprsna slika sv. Uršule, o., pl., 41 x 55, dobro delo. Nad atiko sodoben kip sv. Mihaela. Konec 17. stol. Kipi sv. Lenarta, Boštjana in Andreja v nastavku so novi. Levi stranski oltar je enak glavnemu. Oba sta se nahajala prvotno v župni cerkvi na Vrhniki. V atiki s1ika sv. Marije Magda1ene, nad njo svetniška soha; kipi Kristusa, sv. Florijana in Janeza Nepomuka. v nastavku so novi. Desni stranski oltar je nov, delan po vzorcu ostalih dveh, le v svetlejšem kamnu.
Vir: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 54-60