Zakrament bolniškega maziljenja

Zakrament bolniškega maziljenja zaradi prakse preteklih stoletij ovija mračen vonj po smrti, zaradi česar se ga čedalje bolj opušča, kar pa ni dobro. Zaradi te prakse ga še vedno ponekod imenujejo sveta popotnica in se ga še najbolj bojijo starejši in onemogli, saj mislijo, da smo s tem dejanjem naredili križ nad njimi.

Vendar temu ni tako. Katekizem katoliške Cerkve nas o tem poučuje:

1499 »S svetim bolniškim maziljenjem in z molitvijo duhovnikov vsa Cerkev bolnike priporoča trpečemu in poveličanemu Gospodu, naj jim polajša in jih reši; celo spodbuja jih, naj prispevajo svoj delež k blagru božjega ljudstva tako, da se svobodno zedinjajo s Kristusovim trpljenjem in njegovo smrtjo« (C 11).

Bolezen je dejstvo, ki ga kljub vsej moderni znanosti ne moremo obiti. Bolezen je dogodek v človekovem življenju, ki predstavlja veliko preizkušnjo, je stanje recesije:

1511 Cerkev veruje in izpoveduje, da obstaja med sedmimi zakramenti en zakrament, ki je posebej namenjen za krepčanje tistih, ki jih preiskuša bolezen: bolniško maziljenje.

Recesija ne pomeni samo nazadovanje – pomeni nasilna ustavitev na določeni točki, ki je zaradi zunanjih vplivov ne moremo preseči. Bolezen je tako preizkušnja in priložnost, da poglobimo svojo vero in ljubezen do Boga, da presežemo točko v našem življenju, na kateri smo se bolj ali manj nasilno ustavili.

1501 Bolezen nas privede v tesnobnost, v zaprtost vase, včasih celo v obup in v upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, mu pomagati, da razlikuje v svojem življenju to, kar ni bistveno, da se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto sproži bolezen iskanje Boga, vrnitev k njemu.

Zato Cerkev po izročilu Gospoda Jezusa Kristusa nadaljuje Njegovo odrešenjsko delo tu na zemlji, med katero spada tudi ozdravljenje. Na mnogih mestih v Svetem pismu je izpričano Jezusovo veliko usmiljenje do bolnikov. Jezus nima ne samo oblasti ozdravljati, marveč tudi odpuščati grehe (prim. Mr 2,5–12). Prišel je, da ozdravi celotnega človeka, dušo in telo; Kristus je zdravnik, ki ga bolni potrebujejo (prim. Mr 2,17).

Bolni niso samo starejši. Zboli lahko vsak človek, mlad ali star. Različne pa so tudi bolezni same. Nekatere so blage in minejo, kakor so tudi prišle. So pa bolezni, ki človeka za dalj časa priklenejo na posteljo, in te potrebujejo posebno pozornost. Kdo je torej upravičen zakramenta bolniškega maziljenja?

1514 Bolniško maziljenje ni zakrament samo za tiste, ki so v skrajni smrtni nevarnosti. Primeren čas za prejem nastopi nedvomno takrat, ko vernik zaradi bolezni ali starosti začenja biti v smrtni nevarnosti.

Nikakor pa ne smemo zakramenta bolniškega maziljenja enačiti z magijo ali New Age obredi, ki bodo zgolj zaradi dogajanja samega pripomogli, da bo bolnik »vstal in nesel svojo posteljo«. Zakrament bolniškega maziljenja zahteva najprej vero:

1504 Pogosto Jezus od bolnikov zahteva vero (prim. Mr 5,34.36; 9,23). Uporablja znamenja, da jih ozdravi: slino in polaganje rok (prim Mr 7,32–36), blato in umitje (prim. Jn 9,6sl.). Bolniki se ga skušajo dotakniti (prim. Mr 1,41; 3,10; 6,56), »kajti iz njega je izhajala moč in je vse ozdravljala« (Lk 6,19). Tako se nas Jezus v zakramentih še naprej »dotika«, da bi nas ozdravil.

Ne ozdravlja zakrament sam po sebi. Tudi ne ozdravlja duhovnik, ki podeljuje zakrament. Ozdravlja namreč Jezus Kristus v moči vere obhajanca zakramenta. Duhovnikova vloga je omejena zgolj na posrednika Božje milosti. Ozdravljenja si ne smemo predstavljati po svoje, temveč je premik iz recesije v novo življenje; je zmožnost sprejeti Božjo voljo; zedinjenje bolnika s Kristusovim trpljenjem v njegov blagor in v blagor vse Cerkve; tolažba, mir in srčnost za krščansko prenašanje tegob bolezni ali starosti; odpuščanje grehov, če tega bolnik ni mogel prejeti v zakramentu pokore; vrnitev zdravja, če je to ugodno za duhovno zdravje; priprava na prehod k večnemu življenju.

Koledar dogodkov

loader
  •  
  • Naša župnija (pdf)
  • Župnjiski vrtec
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Župnijski urad Vrhnika, Voljčeva 21, 1360 Vrhnika, Telefon: 01 750 27 50, Faks: 01 750 27 51

URADNE URE V ŽUPNIJSKI PISARNI:
Ponedeljek: od 8.00 do 10.00, Torek : od 18.00 do 19.00, Četrtek: od 8.00 do 10.00, Petek: od 17.00 do 18.00

URNIK SVETIH MAŠ V ŽUPNIJI VRHNIKA
Nedelja: 7:30, 9:00, 10:30 (ta maša med poletnimi počitnicami odpade), 19:30 (Sv. Lenart) - letni čas, 18:00 (Sv. Lenart) - zimski čas
Med tednom: 19:30 - letni čas, 18:00 - zimski čas.

URNIK SVETIH MAŠ V ŽUPNIJI ZAPLANA
Sobota: 8.30, Nedelja: 9:00,
Med tednom in ob praznikih: po urniku objavljenem v Naši župniji

Avtorske pravice © Župnija Vrhnika    

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje pri uporabi te spletne strani le-ta uporablja "piškotke" (cookies). Piškotki za ključno delovanje spletne strani so bili že uporabljeni. Za več informacij poglejte naše pogoje uporabe..

Sprejmem piškotke te strani.

EU Cookie Directive Plugin Information