Podružnica Lesno Brdo

Marija vnebovzeta

Žegnanje: 15. avgusta
(sv. maša ob 10.00)
Sveta maša je tudi na god Sv. Roka
(običajno v popoldanskih urah)

ZGODOVINA

Cerkev, ki je omenjena prvič v protokolu cerkvenih dragocenosti, je vsled bližine Baumkirchnerjevega gradu verjetno zelo starega izvora. Ohranjeni sklepniki govore za to, da je bila 1. 1542. bistveno predelana. Na nastanek sedanje cerkve moremo sklepati le po stilu arhitekture; kot terminus ante služi Metzingerjeva, v letu 1748. nastala slika v oltarju, ki je tej arhitekturi prilagojen. OPIS Zunanjost Cerkev je dolga 13.50 m, široka v fasadi 5.55 m, v sredi 7 m. Stoji na pobočju hriba, obdana od pokopališkega obzidja. Tridelna stavba, sestoječa iz srednjega, visokega, v tlorisu oktogonalnega prostora s piramidasto streho, h kateremu sta spredaj in zadaj prizidana dva nižja pravokotna prostora: fasadni del in prezbiterij, katerih vrh strehe sega do vznožja strehe srednjega dela. Strehi teh prostorov imata čop. Nad vhodom v fasadi je vzidan sklepnik: sv. Urban, pred mrežasto nišo s školjko na vrhu, drži v eni roki križ, v drugi grozd. Leto 1542. Nad sklepnikom segmentno okno. Tudi ostala okna so večinoma segmentna, le v prezbiteriju desno eno pravokotno. Levo od prezbiterija stoji zvonik, njegovo pritličje služi kot zakristija. V prostor nad zakristijo vodijo stopnice. V zvoniku so letnice 1641, 1875 (streha?) in 1921. Streha je pseudogotska, krita s pločevino, streha ostale stavbe z opeko. Notranjost Z dvema lokoma sta prednji in zadnji prostor oddeljena od srednjega. Vhodni prostor zavzema kor. Na oglih in v lokih stoje pilastri, nad njimi se vije okrog cele stavbe venčni zidec. Manjša prostora sta svodena banjasto, srednji s kupolo, sestavljeno iz štirih velikih sosvodnic. Tlak: kamen. Stavba iz 2. četrtine 18. stol.

OPREMA

Glavni oltar je lesen. Trebušasta menza s tabernaklom. Predela. S korintskimi stebri je nastavek deljen v tri dele. V srednjem polkrožna niša, v njej kip Marije Brezmadežne iz srede 18. stol., v stranskih nišah nad obhodnima vhodoma kipa sv. Joahima in Ane, verjetno predelana starejsa (sr. 18. stol). Na ogredju voluti z angeloma. Atiko oklepajo pilastri in volute s šopki; zaključena je segmentno. V njej skupina sv. Trojice. Zadaj letnica nastanka 1863. Stranska oltarja. Pravokotna menza, ob njej podstavka za kipa, levo dveh frančiškanskih svetnikov, desno sv. Janeza Nepomuka in Ignacija Lov. Nastavek je bogat, velik, iz volut in girland sestavljen ter od zavese obdan okvir oltarne slike. Slika v levem oltarju: V. Metzinger, Sv. Urban. O., pl., 125 x 221. Na stopnicah sedi na prestolu papež v tiari in figuralno okrašenem plašču, s knjigo, zroč v svetlobo na nebu desno zgoraj; okrog svetlobe angelske glavice. Levo miza, nad njo zavesa, desno spodaj putto s košaro grozdja. Levo zadaj arhitektura. Desni: V. Metzinger, Sv. Gregor. Pendant prejšnji sliki. Svetnik v istotako opremljeni sceni, piše v knjigo na mizi, z zgornjim delom telesa zasukan in zroč v sv. Duha, obdanega od angelskih glavic pred svetlobo. Levo putto s papeško palico. Desno spodaj podpis: Valentin Metzinger pinx. 1748. Oltaria sodobna s slikama (Ant. Facia?). Kip sv. Iztoka iz Facieve delavnice (Gregor Facia?). Križev pot: kolorirani bakrorezi iz konca 18. stol. 25 x 40. Bandero s slikama o., pl., ca 80 x 100. Marija Brezmadežna na oblakih. Sv. Urban in Gregor na oblakih. Spodaj podpis: S. O. 1921. Dva pozno baročna keliha. Klopi z vložki ok. 1800; po tradiciji delo Brunna Ortnerja.

Vir: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 74-78