Župnija Zaplana se sestoji iz  večih manjših zaselkov, en del teh zaselkov spada pod občino Vrhnika, en del zaselkov pa pod občino Logatec. Razprostira se zahodno od Vrhnike in severno od Logatca po gričih vzhodnega Rovtarskega hribovja. Župnijo Zaplana na vzhodni strani od Ljubljanskega barja ločuje Planina z najvišjim vrhom Ulovka, na severu jo omejuje Podlipska dolina, na zahodu jo ločuje Petkovec in sega vse do zaselka Ceste, na jugu pa sega vse do magistralne ceste med Vrhniko in Logatcem in do Logaškega polja. Na zaselku Jerinov grič so ohranjeni vidni zidovi Ajdovskega gradu. Na območju župnije Zaplana  živi  približno 840 prebivalcev.

Lokalijo so tu ustanovili leta 1787, župnijo pa 1876. Cerkev omenjajo leta 1526 (v letu 1631 se omenja patrocinij sv. Urha in sv. Martina). Sedanjo podobo je cerkev dobila po požaru leta 1893 in potresu leta 1895 v letu 1897. 14. Junija 1896 so blagoslovili temeljni kamen nove župnijske cerkve, v času, ko je bil papež Leon XIII. In ljubljanski knezoškof Jakob Missia, ki jo je 12. Septembra 1987 tudi posvetil. Cerkev je sezidal mojster Peter Bevk iz Cerknega. Obhajilne mize so ostale iz stare cerkve. Stene prezbiterija je poslikal Izidor Mole. Nad velikim kamnitim oltarjem je slika Simona Ogrina: sv. Urh in sv. Martin klečita na oblaku, na sredi  Marija z Jezusom obdana z angeli, pod oblaki je župnijska cerkev. Tudi slika sv. Družine na desni strani cerkve je delo Simona Ogrina. Tabernakelj je izdelal Alojz Vodnik. Kipi na stranskih oltarjih so bili pripeljani iz Pariza, tlak je iz Češke. Leta 1899 so mojstri Zupan iz Kamne Gorice postavili nove orgle. Podobo sedanjemu velikemu kamnitemu oltarju je dal arhitekt Jože Plečnik. Tudi monštranca, izdelana v letu 1940 je lepa umetnina arhitekta  Jožeta Plečnika. Prezbiterij je bil leta 2005 po navodilih II. Vatikanskega koncila preurejen po načrtih arhitekta Blaža Jereba. Barvna okna so delo akademskega slikarja Marka Jermana.