Podružnica Mala Ligojna

Sveti Lenart

Žegnanje:
10 avgusta
(na god
sv. Lovrenca),
sv. maša ob 10.00

Cerkev ima zelo opazno lego na hribčku nad vasjo, kar daje slutiti na njeno starost, ki bi jo potrdila morebitna arheološka izkopavanja – zagotovo iz 15. stoletja. Cerkev naj bi gradili kmetje iz Male Ligojne in nekaj tudi iz Drenovega griča. Prvič je bila omenjena 1526 leta v sklopu obrambe pred Turki. Več podatkov je iz 17. stoletja. Leta 1631 so bili v njej trije oltarji – prav tako kot danes. Glavni oltar sv. Lenarta, levi stranski oltar sv. Uršule, desni stranski oltar pa oltar sv. Primoža. Sv. Lenart je znan kot priprošnjik v stiskah, priprošnjik za srečo pri živini ter zavetnik prevoznikov in zapornikov. Cerkev nima slik, tudi ne fresk. Na stropu je naslikan le križ, pred katerim se križata Kristusova in Frančiškova stigmatizirana roka. Svete maše so le dvakrat na leto. Prvega maja na god Jožefa delavca in ob žegnanju ob godu sv. Lovrenca (10. avgust).

Besedilo prispevala Nuška Pišek

Naslednji podatki o zgodovini te cerkve so pridobljeni iz vira: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 72-74

ZGODOVINA

Albreht navaja kot čas zidave te cerkve leto 1567. V tem slučaju bi bila to že druga cerkev na tem mestu, ker omenja že protokol cerkvenih dragocenosti to svetišče.

OPIS

Zunanjost Cerkev stoji na nizkem griču nad vasjo; obdana je z ovalnim obzidjem. Vhod skozi obzidje pred zvonikom ima na vsaki strani vitko piramido. Dolga je cerkev 19 m, široka 7.37 m. Zvonik je prizidan k vhodni steni ladje. Zvonica je od treh strani odprta. Z dvema zidcema je zvonik razdeljen v tri neenake pasove; v vrhnjem, najožjem, so preproste line. Podstrešni zidec se loči nad kazališči ure v 3/4 kroga. V strmem valu se pne streha do predele, na kateri je baldahin, nošen od štirih volut. Strop baldahina je poslikan z zvezdnatim ornamentom, streha njegova pa je bogato razčlenjena in prehaja v osmerostrano čebuljo z vitkim zaključkom, še enkrat ojačenim; jabolko, križ, petelin. Kroglasti okrasi. Cerkev sama je nizka in ima zelo strmo streho; zunanjščina prilikom barokizacije ni bila bistveno spremenjena. V ladjo vodi vhod iz zvonice, drug vhod pa z desne. Na vsaki strani je po eno okno. Prezbiterij je za 1.70 m ožji od ladje, zaključen je s tremi stranicami osmerokotnika, v vzdolžnima stranicama po eno okno. Streha: Skodle. Notranjost Ladja je dolga 7.23m, široka 6m. Ob vhodni steni je kor na lokih, podprt od dveh stebrov, z nazaj zasukanimi krili. Ob levi vzdolžni steni stojita dva, ob desni en pilaster (na mestu drugega je stranski vhod). Po tri sosvodnice na vzdolžnih in po ena na prečnih straneh nosijo banjasti svod z medaljonom. Tlak: opeka. Slavolok je širok 3.50 m. Prezbiterij je dolg 5.98 m, širok 4.20 m. Svod je banjast z apsidalnim pol kupolnatim zaključkom, na čigar vrhu se stekajo pasovi iz vseh kotov. Desno vhod v zakristijo. Tlak: šamot. Barokizacija zvonikove strehe in cerkvene notranjsčine iz srede 18. stol. Oprema Glavni oltar je lesen, neobičajno raztegnjen v širino. Nad ozko pravokotno menzo in podstavki za krili je predela z napisom NOV. 1730. IRENOV. 1865. Johan Janežič. Predela se lomi v kotu 45° v ospredje, nato frontalno in zopet v istem kotu v ospredje; na krilih volutasti konzoli. V nastavku niša s kipom sv. Lenarta, ob njej pilaster, pred pilastrom vijugast steber, ob stebru na konzoli kip sv. Frančiška As., odn. Antona Pad., nad kipom školjkasti okras. Na krilu steber in rezbarija. Golšasto ogredje. Ozka atika je oklenjena z volutami in šilasto zaključena; v sredi na vrhu kip Marije Brezmadežne, ob atiki angela. Izdelava okorna, stilistično pa je oltar dokaj napreden. Levi stranski oltar. Pravokotna menza; predela se lomi na krilih v ospredje. V niši nastavka kip sv. Uršule, ob niši pilaster, pred pilastrom levo sv. Katarina, desno sv. Lucija, ob kipu steber in volutasti okras. Ogredje. Atiko nosita voluti; zaključena je z baldahinom, iz katerega pada na obe strani zavesa. V atiki Božje oko. Okviri za molitvene tablice s svečniki. Sreda 18. stol. Desni je enak levemu. Kipi: sv. Primož in Felicijan, Peter, Pavel, sv. Duh. Oltarja sta okorni deli. Bandero. Sliki o., pl.: Sv. Lenart na oblakih. - Sv. Uršula na oblakih. Spodaj: S. O. 1897. Banderski križ z reliefom Sv. Lenarta nad obema Ligojnama iz 2. pol. 18. stol. Dva lesena baročna svečnika, nošena v procesijah.

Dr. Matjaž Ambrožič pa je o cerkvi s. Lenarta v Mali Ligojni zapisal:

V naši župniji imamo kar tri podružnične cerkve, ki so posvečene sv. Lenartu. To je dokaz, da so ga nekdaj predniki imeli za zelo pomembnega priprošnjika v stiskah in za srečo pri živini. Njegovo češčenje se je pri nas razširilo zlasti v 15. stoletju in vsaj iz tega časa je tudi cerkev v Mali Ligojni. Ljudsko izročilo ve povedati, da so predniki srčno želeli postaviti cerkev nad vasjo. Gradilo naj bi jo dvanajst kmetov iz Male Ligojne in trije iz Drenovega Griča, ki so se o njeni lokaciji poprej pogodili. Znana je njena omemba iz leta 1526, ko je podobno kot ostale cerkve na Kranjskem za obrambo pred Turki morala oddati kelih z bakrenim stojalom in 4 forint vinarje. Cerkev ima zelo opazno lego na hribčku nad vasjo, ker daje slutiti na njeno starost, ki bi jo potrdila morebitna arheološka izkopavanja. Dohod do nje je po pešpoti dokaj strm. Okoli nje je bilo nekdaj po vsej verjetnosti tudi arheološko obzidje. Prostor okoli cerkve je še danes obdan z nizkim obzidjem. STAVBA Cerkev je skupaj z zvonikom zunaj dolga 19 m. Ladja ima dimenzije 7,30 x 6 m, prezbiterij pa 6,20 x 4,40 m. Visoka je 5,40 m. Zvonik je prizidan cerkveni ladji na zahodni strani. Zvonica (prostor pod zvonikom) je odprta na tri strani. Z dvema venčnima zidcema je zvonik razdeljen v tri neenake pasove. Podstrešni zidec je nad urinimi številčnicami. Nad s preprostimi polkni pokritimi linami je neobičajno visoko nadzidan in pokrit s kapo baročnih oblik. V strmem valu se pne do predele, nad katero je slepa lina, ki jo nosijo štiri volute. Njen strop je poslikan z zvezdnatim ornamentom. Kapa je proti vrhu bogato razčlenjena in prehaja v osmerostrano čebulo z vitkim zaključkom, na katerem je postavljeno jabolko s križem, na katerim je petelin. Poleg križa je montiran strelovod. Zvonikovo kapo so leta 1940 napraviti podobno, kot jo ima zvonik cerkve v Veliki Ligojni. Na posredovanje konservatorja Mesesnela so to misel opustili. Cerkvena zunanjščina je sedanjo podobo dobila po letu 1896. Glavni vhod v cerkev je pod zvonico, stranska pa z južne strani. Tudi zakristija ima svoj vhod. Kropilna kamna sta ob vhodnih v cerkev. Tlak v prezbiteriju in zakristiji je iz leta 1896, tisti v ladji iz 1987. Za glavnim oltarjem in na koru je še viden prvotni tlak iz opeke. Na vsaki strani ladje je eno okno. Nad glavnim vhodom j na dveh stebrih postavljen pevski kor z nazaj zasukanimi krili. Severna stena ima dva pilastra, južna pa zaradi stranskega vhoda enega. Po tri sosvodnice na vzdolžnih in po ena na prečnih straneh nosijo banjasti svod z medaljonom. Ladijski obok je zgoraj povezan z dvema železnima vezema. Za stopnico dvignjen prezbiterij se zaključuje s tremi stranicami osmerokotnika. V obeh vzdolžnih stenah je po eno okno, tisto za glavnim oltarjem pa je zazidano. Prezbiterij ima od leta 1896 dalje imitiran banjasti obok z zaključkom, na čigar vrhu se v rozeti iz vseh kotov stekajo pasovi. V južni steni je tudi notranji vhod v zakristijo. Zvonik in cerkvena notranjščina sta bila barokizirana v 18. stoletju. Zakristija je prezbiteriju pozidana na listni strani. Nekaj podatkov o cerkvi imamo tudi iz 17. stoletja. Leta 1631 s bili v njej trije oltarji, prav tako kot danes. Glavni oltar sv. Lenarta je bil posvečen in je imel lep oltarni nastavek s križem in svečniki. Ostale opreme ni imel. Na evangelijski strani je bil oltar sv. Uršule, na listni pa sv. Primoža. Vizitator je za oltarje ukazal oskrbeti manjkajoče prte in antependije, v cerkvi pa razširiti okna. Cerkev je imela 10 travnikov in njivo, za kar je prejemala 7fl 40 kr dohodkov; poleg tega pa je bilo v njeni lasi tudi 26 krav in volov. Maše so bile predpisane na praznik sv. Lenarta, sv. Primoža, sv. Uršule in na dan posvečenja (žegnanja). Vizitacija iz leta 1686 v cerkvi omenja iste oltarje. Nad vrata obzidja naj bi postavili železni križ. Cerkev je imela gozd in 7 travnikov, za katere je plačevala 6 fl davkov. Dolgovi so dosegali 600 fl , zanje pa so plačevali davek. Omenja tudi dokaj lep kelih in paramente. SVB,ADM,RDO,DNO,BARTHOLOMEO PERCO PAROCHO CASPARVS FRANCHI ME FVDIT ( Pod visoko častitim gospodom župnikom Jernejem Perkom me je ulil Gašper Franchi). Na polju je imel podobe: sv. Lenart, Marija Kraljica, Križani in sv. Janez Krsnik. Zvonova sta postala žrtev 1. svetovne vojne. Današnje jeklene zvonove je ulila KID na Jesenicah. Veliki in srednji sta bila ulita 1920, mali pa 1919. V krilu meri 126 cm in ima glas e1+6, ter težo 848 kg. Srednji ima premera 101,5 cm, glas g1+7 in težo 425 kg, mali pa ima premera 88,8 cm in ima glas b 1-2, ter je težak 277 kg. Zvonove je elektrificiral g. Miro Bonča. Nekdaj je cerkev imela tudi stolpno uro, od katere pa so se ohranile le uteži. OBNOVITVENA DELA Veliko škode je na cerkveni stavbi povzročil ljubljanski potres leta 1895. Prezbiterij in zakristija sta bila poškodovana do te mere, da so ju morali zgraditi na novo, kar se je zgodilo v letih 1895-1896. O tej obnovi je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ohranjen tudi načrt in obračun nekaterih stroškov. Konec leta 1895 je cerkev pri farni cerkvi imela naloženih 106 gld 60 kr in 80gld na hranilni knjižici. Ogled komisije je stal 15 gld. Polir Simon je računal 16 gld za ohled in obris, za delo pa 200 gld. Za posekan les so dobili 4000 kosov opeke. V okviru obnovitvenih del je cerkev leta 1901 dobila dokaj strmo streho, ki je danes pokrita z opečnim bobrovcem. Prvotno je bil prezbiterij pokrit s hrastovimi skodlami. Leta 1897 so oskrbeli tudi novo bandero. Za plačilo omejenih del v višini 636 K iz računa podružnične cerkve so ordinariat zaprosili dekan Lovro Gantar in ključarja Jakob Samotorčan in Anton Novak. Cerkvena notranjščina je bila pobeljena leta 1944. Tako se da razbrati iz napisa na slavoloku. Nekaj popravil na inventarju in opremi je v 60-ih letih opravil mizar Aleš Gabrovšek iz Velike Ligojne. Večje obnove je bila cerkev znotraj in zunaj deležna šele v letih 1986-1987. Neposredni povod za obnovitvena dela je dal udar strele 3. oktobra 1984. Poškodovala je streho, vrata, okna, fasado;najbolj pa je prizadet stranski oltar sv. Uršule. Zastopnik zavarovalnice Triglav je škodo ocenil na 500.000 din. Obnovitvena dela so bila potrebna že pred omenjenim udarom strele in se z njimi dolgo odlašalo. Cerkev je bila brez podstrešnega zidca (simsa), po obnovi pa je kričala zlasti fasada. Pobudo za prenovo je dal Tone Kavčič €“ Dojnk, z veseljem pa se je zanjo zavzel tudi dekan Florijan Božnar. Župnijski urad Vrhnika je 6. maja 1985 občino zaprosil za izdajo dovoljenja za pobiranje prostovoljnih prispevkov v denarju in lesu v Mali Ligojni in na Drenovem Griču. K sodelovanju so tako pristopili vaščani Male Ligojne in Drenovega Griča, ki so akcijo podprli z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. Predračunska vrednost obnovitvenih del je znašala 6.983.509 din. Obnovitvena dela so obsegala: obnovo fasade, zamenjavo oken in vrat, obnovo dela ostrešja in napušča, namestitev bakrenih žlebov in odtočnih cevi, obnovo strelovoda, izdelavo drenaže in obnovo obzidja. Zidarji so bili iz Podlipe, ostala dela pa so večinoma opravili domačini. Na angelsko nedeljo 6. septembra 1987, je dela blagoslovil pomožni škof Jožef Kvas. Zvonikova kapa je bila letos poleti pokrita z bakreno pločevino, dobila pa je tudi nov strelovod. Delo je izvedel klepar Franc Tominc iz Horjula. Tudi tokratno obnovo so večinoma s prostovoljnimi prispevki omogočili soseščani Male Ligojne in Drenovega Griča. Novo bakreno zvonikovo kapo smo blagoslovili 11. avgusta 2002.