Podružnica Kuren

Sveti Miklavž

Goduje 6. decembra

ZGODOVINA

Dasi omenja protokol cerkvenih dragocenosti že to cerkev, je vendar zelo verjetno, da je letnica v Albrehtovi topografiji - 1560 - čas nastanka te cerkve, ki je morala biti ta čas čisto na novo zgrajena. OPIS Zunanjost Cerkev, ki stoji na visoki planoti sredi obzidja, je dolga 19.80, široka pa 10.55 m. Prezbiterij je za 2.30 m ožji. Pasadna stena 1adje ima v sredi polkrožen portal, prirezan na ajdovo zrno, sicer je gola ter sega z visokim trikotniškim vrhom do vrh strehe. Na desni steni ladje so ostanki freske sv. Krištofa. Okna ladje so pravokotna. Prezbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika, ki segajo le plitvo iz ostalega prezbiterija ven. Okna v prezbiteriju so isto tako pravokotna. Desno je k prezbiteriju prizidan zvonik , čigar zvonica služi kot zakristija. Nad edinim zidcem so dvojne line s pravokotnim stebričem v sredi; nad stebričem so konkavno prirezane. Nizka streha zvonika izhaja konkavno od trikotniških čel, zavzemajočih vso širino zvonikovih sten; jabolko, križ. Skodle. Notranjost Ladja je pravokotna, dolga 12.24 m, široka 8.55 m. V sredi stojita dva lesena stebra, ki nosita raven lesen strop. Ladja je bila prvotno vsa poslikana, nato pobeljena in v novejšem času na nekaterih mestih nanovo odkrita. Iz odkritih delov (ostalih slik ni bilo mogoče restavrirati) je razviden prvotni izgled ladje. Slikarija je bila razdeljena v tri pasove; spodnji, zavzemajoč približno 2/5 višine, nosi slikano draperijo; srednji, ca 1/10 višine zavzemajoči pas je izpolnjen z valovito listnato ornamentiko, vrhnji pa, istotako 2/3 višine obsegajoč, je poslikan s prizori iz Kristusovega trpljenja v približno kvadratičnih formatih. Nad vrhnjim pasom je prazen prostor (1/10 višine). Slika na levi ob vhodni steni: Jezus pred Kajfom. V arhitekturi s perspektivično poglobljenim, v kvadratična polja razdeljenim tlakom, sedi desno na prestolu pred renesančnimi arkadami Kajfež, ki trga oblačilo s sebe. Dva vojaka s čeladama na glavi držita v živahnih, a anatomično nepravilnih gibih Kristusa, ki stoji nekako v sredini slike. Levo zadaj dve osebi s helebardama; ena v baretu, druga s klobukom na glavi. Barve: razne nianse rjave in vijoličaste, rumena, svetlo zelena; Kristusov nimb črn (oksidacija?), obrazi sivi. Brez modelacije. Med oknoma iste stene: Go1gota. Na križu v sredi visi Kristus, ob njem levo Marija, Marija Magdalena in Janez. Marija v sredi ima belo obleko in svetlomodro ogrinjalo, ostali dve osebi temno vijoličasto obleko. Vsi so oblečeni v dolga oblačila. Desno ob križu stojijo dva vojaka s sulicami in farizej. En vojak, zadaj, je v beli, ostali dve osebi v temnih oblekah. Desno od križa sonce (črno); tla so rumena, valovita. Ob slavoloku na isti steni: Vstajenje. Iz rjavega pravokotnega groba levo vstaja Kristus z zastavo v roki, ogrnjen v temen plašč. Desno za grobom prestrašen čuvar, ob tem odprtina, nad prizorom nebo. Tla valovita. Glavna barva rumena. Nad sliko napis: REST. P. NAR. C. KR. C. KOM. L. MDCCCCXIV STERNEN. -Sliko na levi strani slavoloka po večini zakriva 0ltar. Predstavlja Rojstvo Jezusovo. Vidni so levo vol in osel ter Marija Brezmadežna v temnem oblačilu s svetlomodrim plaščem; desno pokrajina, v kateri se pase živina, na vrhu angela z napisnim trakom. Ob slavoloku ornamentalen pas. Ostali del ladijskih sten je pobarvan z nevtralno barvo. Slikarija je grobo rokodelsko delo srede ali 2. polovice 16. stol. Strop ladje je razdeljen z letvami v 96 kvadratnih in 24 vzdolžnih polj in je vsako polje zase poslikano. Poslikana je tudi greda v sredi preko vse dolžine ladje. Vsi vzorci, tako ornamentalni kot figuralni, so patronirani. Ornamenti, še stari iz gotske dobe, a tudi že renesančni rastlinski, so grupirani okrog rozete v sredi ali pa okrog drugega motiva, zlasti kockastega ali figure. Nekateri so patronirani na raznobarvne cikcaste pasove. Figuralni vzorci: ptiči, sonce z znakom (letnico?), polmesec, riba, rak in sekira; tri srne v skoku, komponirane v trikotnik; barka z Miklavžem in še dvema osebama; Marija Brezmadežna z detetom; sv. device. Slavolok je nizek, polkrožen in na ajdovo zrno prirezan; širok je 4.70 m. Prezbiterij je dolg 5.87 m, širok 6.50 m. Svod je banjast z apsidalnim zaključkom, sloneč na 7 ozkih, šilastih, iz konzol izhajajoči sosvodnicah. Tlak: opeka. Kot freske, tako je tudi ostalo cerkev staviti v sredo ali 2. po1. 16. stol.

OPREMA

Glavni oltar je lesen. Pravokotna menza; predela ima ob strani lizeno in na krilu konzolo. V polkrožni niši stoji kip sv. Miklavža, ob niši spredaj steber, ob stebru manjša niša s kipom sv. Izidora odn. drugega kmečkega svetnika, na konzoli steber, ornamentalno krilo. Ogredje. Atika je manjša ponovitev nastavka, v njej so kipi Marije Brezmadežne, sv. Mohorja in Fortunata. Mesto krilnega stebra stoji v atiki pilaster. Na ogredju v sredi kip sv. Mihaela, obdan od volut in ornamentalnih rezbarij. Na predeli napis: 1686, prenovljen 1872 S. O. Stranska oltarja ob slavoloku. Pravokotna menza; predela z veliko lizeno na vsaki strani in volutastim ornamentom na krilu. Nastavek in atika sta oklenjena od vsake strani od treh pozlačenih volut: spodnja sega do atike, druga ob atiki, tretja tvori zaključek atike. Kipi v niši nastavka, na lizenah, v ovalni niši atike in na volutah ob njej. Na vrhu dva putta; pozlačena ornamentika, srebrni oblaki. Kipi v 1evem : sv. Marija Magdalena, Agata, Marjeta, Elizabeta, Lucija in Apolonija. V desnem: sv. Marka, Avguštin, Lovrenc, Janez Krstnik, Peter in Pavel. Oltar sv. Florijana. Ob desni steni ladje je podoben prejšnjima, a je posrebren. Slika sv. Florijana,,o., pl., 70 K123 je poznejše delo (Koželj?). Omara za paramente z ljudsko ornamentiko. Krucifiks ok. 1700(?). Zvon z reliefom Križanja in Marije Brezmadežne in napisom S:MARCE ORA PRO NOBIS + A: D: 16 IHS 66

Vir: MAROLT, Marijan 1929. Dekanija Vrhnika : topografski opis. V: Umetnostni spomeniki Slovenije. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani : 65-71